Pogovor o

VEČ ...|15. 1. 2025
Pravica do groba ter stališče verskih skupnosti do sežiga in raztrosa umrle osebe

V oddaji smo govorili o vse večkrat okrnjeni pravici do groba ter stališču katoliške, islamske in pravoslavne Cerkve do sežiga in raztrosa umrle osebe. V središču bodo teološki razlogi za klasičen pogreb telesa s krsto, novejši pojavi odnosa do smrti in pokopavanja v družbi ter nekatera odprta vprašanja kot je odnos komunalnih služb do pogreba s krsto, zakaj nekatera pokopališča več ne omogočajo pokopa s krsto in kakšen je vpliv stroškov na odločitev za klasičen ali žarni pokop. Sogovorniki so bili veliki sarajevski mufti Nedžad Grabus, nadškof Marjan Turnšek in nekdanji direktor urada za verske skupnosti Drago Čepar.

Pravica do groba ter stališče verskih skupnosti do sežiga in raztrosa umrle osebe

V oddaji smo govorili o vse večkrat okrnjeni pravici do groba ter stališču katoliške, islamske in pravoslavne Cerkve do sežiga in raztrosa umrle osebe. V središču bodo teološki razlogi za klasičen pogreb telesa s krsto, novejši pojavi odnosa do smrti in pokopavanja v družbi ter nekatera odprta vprašanja kot je odnos komunalnih služb do pogreba s krsto, zakaj nekatera pokopališča več ne omogočajo pokopa s krsto in kakšen je vpliv stroškov na odločitev za klasičen ali žarni pokop. Sogovorniki so bili veliki sarajevski mufti Nedžad Grabus, nadškof Marjan Turnšek in nekdanji direktor urada za verske skupnosti Drago Čepar.

žarni pokopverske skupnostipogreb s krsto

Pogovor o

Pravica do groba ter stališče verskih skupnosti do sežiga in raztrosa umrle osebe

V oddaji smo govorili o vse večkrat okrnjeni pravici do groba ter stališču katoliške, islamske in pravoslavne Cerkve do sežiga in raztrosa umrle osebe. V središču bodo teološki razlogi za klasičen pogreb telesa s krsto, novejši pojavi odnosa do smrti in pokopavanja v družbi ter nekatera odprta vprašanja kot je odnos komunalnih služb do pogreba s krsto, zakaj nekatera pokopališča več ne omogočajo pokopa s krsto in kakšen je vpliv stroškov na odločitev za klasičen ali žarni pokop. Sogovorniki so bili veliki sarajevski mufti Nedžad Grabus, nadškof Marjan Turnšek in nekdanji direktor urada za verske skupnosti Drago Čepar.

VEČ ...|15. 1. 2025
Pravica do groba ter stališče verskih skupnosti do sežiga in raztrosa umrle osebe

V oddaji smo govorili o vse večkrat okrnjeni pravici do groba ter stališču katoliške, islamske in pravoslavne Cerkve do sežiga in raztrosa umrle osebe. V središču bodo teološki razlogi za klasičen pogreb telesa s krsto, novejši pojavi odnosa do smrti in pokopavanja v družbi ter nekatera odprta vprašanja kot je odnos komunalnih služb do pogreba s krsto, zakaj nekatera pokopališča več ne omogočajo pokopa s krsto in kakšen je vpliv stroškov na odločitev za klasičen ali žarni pokop. Sogovorniki so bili veliki sarajevski mufti Nedžad Grabus, nadškof Marjan Turnšek in nekdanji direktor urada za verske skupnosti Drago Čepar.

Meta Potočnik

žarni pokopverske skupnostipogreb s krsto

Komentar Časnik.si

VEČ ...|27. 3. 2019
Drago Čepar - Demografska politika: Ali vlada potrebuje daljnogled?

Strahovit primanjkljaj ljudi v delovni starosti bo vsako leto za 10.000 do 15.000 večji, že sedaj pa veže roke gospodarstvu. Poleti smo po radiu slišali, da gostinci zaposlijo vsakega, ki lahko hodi. Podjetja so ponujala nagrado tistemu, ki bi priskrbel določene poklice. Klinike ne obratujejo, ker ni zdravnikov … Plujemo proti ledeni gori, katere vrh je vedno višje nad gladino, kapitan pa, kot na Titaniku, ne gleda naprej, ampak se posveča hitrostnim rekordom. Ne vpraša se, ali bo imel kdo graditi na »dolgoročnih razvojnih temeljih Slovenije«.

Celoten komentar si lahko preberete tukaj.

Drago Čepar - Demografska politika: Ali vlada potrebuje daljnogled?

Strahovit primanjkljaj ljudi v delovni starosti bo vsako leto za 10.000 do 15.000 večji, že sedaj pa veže roke gospodarstvu. Poleti smo po radiu slišali, da gostinci zaposlijo vsakega, ki lahko hodi. Podjetja so ponujala nagrado tistemu, ki bi priskrbel določene poklice. Klinike ne obratujejo, ker ni zdravnikov … Plujemo proti ledeni gori, katere vrh je vedno višje nad gladino, kapitan pa, kot na Titaniku, ne gleda naprej, ampak se posveča hitrostnim rekordom. Ne vpraša se, ali bo imel kdo graditi na »dolgoročnih razvojnih temeljih Slovenije«.

Celoten komentar si lahko preberete tukaj.

komentardružbademografijarodnostpolitika

Komentar Časnik.si

Drago Čepar - Demografska politika: Ali vlada potrebuje daljnogled?
Strahovit primanjkljaj ljudi v delovni starosti bo vsako leto za 10.000 do 15.000 večji, že sedaj pa veže roke gospodarstvu. Poleti smo po radiu slišali, da gostinci zaposlijo vsakega, ki lahko hodi. Podjetja so ponujala nagrado tistemu, ki bi priskrbel določene poklice. Klinike ne obratujejo, ker ni zdravnikov … Plujemo proti ledeni gori, katere vrh je vedno višje nad gladino, kapitan pa, kot na Titaniku, ne gleda naprej, ampak se posveča hitrostnim rekordom. Ne vpraša se, ali bo imel kdo graditi na »dolgoročnih razvojnih temeljih Slovenije«.

Celoten komentar si lahko preberete tukaj.
VEČ ...|27. 3. 2019
Drago Čepar - Demografska politika: Ali vlada potrebuje daljnogled?
Strahovit primanjkljaj ljudi v delovni starosti bo vsako leto za 10.000 do 15.000 večji, že sedaj pa veže roke gospodarstvu. Poleti smo po radiu slišali, da gostinci zaposlijo vsakega, ki lahko hodi. Podjetja so ponujala nagrado tistemu, ki bi priskrbel določene poklice. Klinike ne obratujejo, ker ni zdravnikov … Plujemo proti ledeni gori, katere vrh je vedno višje nad gladino, kapitan pa, kot na Titaniku, ne gleda naprej, ampak se posveča hitrostnim rekordom. Ne vpraša se, ali bo imel kdo graditi na »dolgoročnih razvojnih temeljih Slovenije«.

Celoten komentar si lahko preberete tukaj.

Drago Čepar

komentardružbademografijarodnostpolitika

Priporočamo
|
Aktualno

Svetovalnica

VEČ ...|21. 4. 2025
Praznični nasveti Edvine Novak

Kateri so majhni, drobni, a pomembni dodatki na naših mizah, da se bo čutilo, da smo v prazničnih dneh? Te in druge nasvete najdemo v prenovljeni in dopolnjeni Kuharici sestre Vendeline, ki je izšla v sozaložništvu Založbe Ognjišče. Uredila jo je Edvina Novak, ki bo naša gostja.

Praznični nasveti Edvine Novak

Kateri so majhni, drobni, a pomembni dodatki na naših mizah, da se bo čutilo, da smo v prazničnih dneh? Te in druge nasvete najdemo v prenovljeni in dopolnjeni Kuharici sestre Vendeline, ki je izšla v sozaložništvu Založbe Ognjišče. Uredila jo je Edvina Novak, ki bo naša gostja.

Matjaž Merljak

svetovanjekuhajmo

Slovencem po svetu in domovini

VEČ ...|20. 4. 2025
Velika noč med rojaki

Kako so se na veliko noč pripravljali in kako jo praznujejo rojaki po svetu, so nam povedali: p. Simon Peter Berlec iz Melbourna v Avstraliji, Jože Kamin iz Freyming-Merlebacha v Franciji in Drago Gačnik iz Hamiltona v Kanadi. 

Velika noč med rojaki

Kako so se na veliko noč pripravljali in kako jo praznujejo rojaki po svetu, so nam povedali: p. Simon Peter Berlec iz Melbourna v Avstraliji, Jože Kamin iz Freyming-Merlebacha v Franciji in Drago Gačnik iz Hamiltona v Kanadi. 

Matjaž Merljak

družbarojakicerkev

Spoznanje več, predsodek manj

VEČ ...|21. 4. 2025
Praznovanje ob 60. obletnici revije Ognjišče

18. aprila leta 1965 je izšla prva številka revije Ognjišče. V roke so jo za veliko noč tega leta dobili verniki dveh primorskih mest, Postojne in Kopra. Kot glasilo obeh župnij se je imenovalo Farno ognjišče. Izšlo je kot razmnoženina na ciklostilu. Idejna pobudnika sta bila tedanji postojnski župnik Franc Bolo ter takratni koprski kaplan Bojan Ravbar. V oddaji »Spoznanje več, predsodek manj« smo gostili direktorja Ognjišča Miho Turka, urednika Ognjišča in predsednika Tiskovnega društva Ognjišče mag. Boža Rustjo in direktorja Radia Ognjišče msgr. Francija Trstenjaka. Spregovorili smo o pomenu obeh medijev za slovenski prostor, predvsem pa za Katoliško cerkev.

Praznovanje ob 60. obletnici revije Ognjišče

18. aprila leta 1965 je izšla prva številka revije Ognjišče. V roke so jo za veliko noč tega leta dobili verniki dveh primorskih mest, Postojne in Kopra. Kot glasilo obeh župnij se je imenovalo Farno ognjišče. Izšlo je kot razmnoženina na ciklostilu. Idejna pobudnika sta bila tedanji postojnski župnik Franc Bolo ter takratni koprski kaplan Bojan Ravbar. V oddaji »Spoznanje več, predsodek manj« smo gostili direktorja Ognjišča Miho Turka, urednika Ognjišča in predsednika Tiskovnega društva Ognjišče mag. Boža Rustjo in direktorja Radia Ognjišče msgr. Francija Trstenjaka. Spregovorili smo o pomenu obeh medijev za slovenski prostor, predvsem pa za Katoliško cerkev.

Alen Salihovič

politika

Naš gost

VEČ ...|19. 4. 2025
Vikar Bogdan Vidmar

Pogovarjali smo se z vikarjem novogoriške župnije Bogdanom Vidmarjem.

Vikar Bogdan Vidmar

Pogovarjali smo se z vikarjem novogoriške župnije Bogdanom Vidmarjem.

Mateja Subotičanec

spominživljenje

Kmetijska oddaja

VEČ ...|13. 4. 2025
Grožnja slinavke, nasveti za setev koruze in drobnica

Zadnje informacije o izbruhu slinavke in parkljevke na Madžarskem in Slovaškem, v osrednjem delu pa je mag. Jože Mohar opozoril na dobro prakso setve koruze za silažo. Na koncu pa še nekaj informacij za rejce drobnice.

Grožnja slinavke, nasveti za setev koruze in drobnica

Zadnje informacije o izbruhu slinavke in parkljevke na Madžarskem in Slovaškem, v osrednjem delu pa je mag. Jože Mohar opozoril na dobro prakso setve koruze za silažo. Na koncu pa še nekaj informacij za rejce drobnice.

Robert Božič

kmetijstvonaravavrt

Dogodki

VEČ ...|21. 4. 2025
Celjski škof msgr. dr. Maksimilijan Matjaž o papežu Frančišku

Celjski škof msgr. dr. Maksimilijan Matjaž je spregovoril o tem, kako je doživel novico o smrti papeža, s katerim je delil sinodalno pot iskanja prihodnosti Cerkve…

Celjski škof msgr. dr. Maksimilijan Matjaž o papežu Frančišku

Celjski škof msgr. dr. Maksimilijan Matjaž je spregovoril o tem, kako je doživel novico o smrti papeža, s katerim je delil sinodalno pot iskanja prihodnosti Cerkve…

Radio Ognjišče

papež FrančišeksmrtCeljski škof Maksimilijan Matjaž

Slovenska oddaja Radia Vatikan

VEČ ...|21. 4. 2025
Slovenska oddaja Radia Vatikan dne 21. 4.

Rubriko pripravlja slovensko uredništvo Radia Vatikan.

Slovenska oddaja Radia Vatikan dne 21. 4.

Rubriko pripravlja slovensko uredništvo Radia Vatikan.

Radio Vatikan

Spoznanje več, predsodek manj

VEČ ...|21. 4. 2025
Praznovanje ob 60. obletnici revije Ognjišče

18. aprila leta 1965 je izšla prva številka revije Ognjišče. V roke so jo za veliko noč tega leta dobili verniki dveh primorskih mest, Postojne in Kopra. Kot glasilo obeh župnij se je imenovalo Farno ognjišče. Izšlo je kot razmnoženina na ciklostilu. Idejna pobudnika sta bila tedanji postojnski župnik Franc Bolo ter takratni koprski kaplan Bojan Ravbar. V oddaji »Spoznanje več, predsodek manj« smo gostili direktorja Ognjišča Miho Turka, urednika Ognjišča in predsednika Tiskovnega društva Ognjišče mag. Boža Rustjo in direktorja Radia Ognjišče msgr. Francija Trstenjaka. Spregovorili smo o pomenu obeh medijev za slovenski prostor, predvsem pa za Katoliško cerkev.

Praznovanje ob 60. obletnici revije Ognjišče

18. aprila leta 1965 je izšla prva številka revije Ognjišče. V roke so jo za veliko noč tega leta dobili verniki dveh primorskih mest, Postojne in Kopra. Kot glasilo obeh župnij se je imenovalo Farno ognjišče. Izšlo je kot razmnoženina na ciklostilu. Idejna pobudnika sta bila tedanji postojnski župnik Franc Bolo ter takratni koprski kaplan Bojan Ravbar. V oddaji »Spoznanje več, predsodek manj« smo gostili direktorja Ognjišča Miho Turka, urednika Ognjišča in predsednika Tiskovnega društva Ognjišče mag. Boža Rustjo in direktorja Radia Ognjišče msgr. Francija Trstenjaka. Spregovorili smo o pomenu obeh medijev za slovenski prostor, predvsem pa za Katoliško cerkev.

Alen Salihovič

politika

Kulturni utrinki

VEČ ...|21. 4. 2025
Velikonočni koncert skupine Alfa in Omega

Na velikonočni ponedeljek že tradicionalno prireja koncerte sodobne krščanske glasbe skupina Alfa in Omega pod vodstvom Nade Žgur. Zasedbo in koncert je predstavila Ana Ahačévčič.

Velikonočni koncert skupine Alfa in Omega

Na velikonočni ponedeljek že tradicionalno prireja koncerte sodobne krščanske glasbe skupina Alfa in Omega pod vodstvom Nade Žgur. Zasedbo in koncert je predstavila Ana Ahačévčič.

Marjan Bunič

kulturaliteraturalikovna umetnostglasbagledališčefilm